| Ime in registracija |
AURELIA LIFFA – zgodovinska plezajoča vrtnica iz skupine Old rose / Hybrid Macrantha / Hybrid Setigera; razstavno ime Aurelia Liffa, tržno umeščena kot zgodovinska, stara vrtna vrtnica za zbirke in parke. |
| Izvor in žlahtnjenje |
Sorta je nastala na Madžarskem leta 1885 pri žlahtnitelju Rudolfu Geschwindu kot križanec Rosa setigera × ‘Marie Baumann’; v prodajo uvedena leta 1886, registracijsko obravnavana kot neregistrirana, a tradicionalno priznana zgodovinska sorta. |
| Rastne in strukturne značilnosti |
Plezalka z bujno rastjo, višine približno 280–420 cm in širine 200–300 cm; poganjki so močno trnati, primerni za oporo na pergolah, ograjah in fasadah; listje temnozeleno, gosto in rahlo sijoče, kar nudi dobro ozelenitveno kuliso tudi izven cvetenja. |
| Morfologija cveta |
Cvetovi so zelo polni, z več kot 40 cvetnimi listi, rozetine oblike in nameščeni v šopastih socvetjih; cvetni premer je 7–10 cm, kar jo uvršča med večjecvetne zgodovinske vrtnice; cvetenje je enkratno, vendar v obdobju vrhunca zelo obilno in dekorativno. |
| Barvni podatki in fenologija |
Osnovna barva je živahna rožnata s škrlatnim tonom; brsti so temno škrlatno rdeči z rahlim vijoličnim odtenkom, ob odprtju škrlatno rdeči, nato karminasto in malinasto poglobljeni; v močni svetlobi rahlo posvetli, ob koncu cvetenja lahko dobi purpuren pridih. |
| Vonj in aroma |
Ima izrazit, klasičen vonj stare vrtnice, ki je močan in dolgotrajen ter jasno zaznaven ob sprehodu mimo zasaditve; zaradi polnosti cvetov vonj deluje kot kompakten oblak arome, kar je posebej primerno za reprezentančne lokacije in območja mirnejšega zadrževanja obiskovalcev. |
| Lastnosti šipka |
Pričakujemo razmeroma skromno tvorbo šipkov, ker so cvetovi zelo polni; občasno se pojavijo okrogli, 10–14 mm veliki šipki živo rdeče barve, ki dodajo kasnojesenski poudarek, vendar nimajo osrednje okrasne ali uporabne vloge v zasnovi zasaditve. |
| Odpornost in zimska trdnost |
Zimsko trdna do približno –32 do –29 °C (USDA cona 4b, H7, švedska cona 5), primerna za hladnejša kontinentalna območja; odpornost na pepelasto plesen in črno listno pegavost je srednja, na rjo pa nizka, zato je priporočljivo redno spremljanje zdravstvenega stanja in pravočasno ukrepanje. |
| Vrtnarska priporočila |
Namenjena pergolam, lopam, lokom, ograjam in soliternim zasaditvam v parkih; potrebuje sonce do polsenco in rodovitna, odcedna tla z rednim zalivanjem v suši; priporočljive razdalje sajenja so od 150 cm (žive meje) do 275 cm (soliter), pri množičnem sajenju okoli 0,33–0,38 rastline/m². |
